Prijava

FAQ

Spodaj si lahko preberete odgovore na najpogostejša vprašanja, ki smo jih prejeli na tematiko sezonskega dela  v klicni center na MKGP.

 

Na dežurni e-naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano cz.mkgp@gov.si in telefon 040/ 390 016 se obrača veliko ljudi z različnimi vprašanji, povezanimi s trenutnim stanjem. Nekaj najpogostejših objavljamo v nadaljevanju. Poudariti pa želimo, da so odgovori vezani na delo v kmetijstvu in (predvsem) na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/2020, 29/2020, 32/2020, 37/2020, 42/2020, 44/2020, 47/2020 in 53/2020), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (najpogostejša vprašanja in odgovori: https://www.gov.si/novice/2020-04-22-najpogostejsa-vprasanja-glede-sprejetega-odloka-o-zacasni-prepovedi-prodaje-blaga-in-storitev/).

VPRAŠANJA IN ODGOVORI, iskalci in ponudniki sezonskega dela v kmetijstvu

VPRAŠANJE: Kje lahko iskalci zaposlitev v kmetijstvu dobijo kontaktne informacije kmetij, ki ponujajo delo?

ODGOVOR: Seznam kmetij s kontaktnimi podatki je objavljen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Seznam se posodablja.

VPRAŠANJE: Kam se lahko obrnejo kmetijska gospodarstva, ki potrebujejo delovno silo za sezonsko delo v kmetijstvu?

ODGOVOR: Kmetijska gospodarstva in podjetja se lahko za pomoč in vse potrebne informacije obrnejo na:

  • Območne Zavode RS za zaposlovanje. Komuniciranje in poslovanje je do nadaljnjega možno samo po telefonu, elektronski pošti, navadni pošti in na spletnih portalih. Na voljo so v času uradnih ur: ponedeljek in torek, 8.00–12.00 in 13.00–15.00, sreda, 8.00–12.00 in 13.00–17.00, petek, 8.00–13.00.
  • Študentske servise (ŠS), ki nudijo informacije vsak dan do 15. ure.
  • Dežurno službo MKGP, od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro ter ob nedeljah in praznikih med 9. in 17. uro.

Potrebe po delavni sili kmetijstvu so objavljene na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

VPRAŠANJE: Ali so potrebe po sezonskih delavcih v kmetijstvu objavljene tudi na Zavodu RS za zaposlovanje?

ODGOVOR: Informacije o možnostih občasnega sezonskega dela v kmetijstvu v različnih slovenskih regijah dobite na povezavi … 

VPRAŠANJE: Ali imate seznam ekološki kmetij, ki bi potrebovale delavce?

ODGOVOR: Posebnega seznama, ki bi vključeval samo ekološke kmetije, ki potrebujejo delavce za začasno ali občasno delo v kmetijstvu, zaenkrat ne pripravljamo.

VPRAŠANJE: Kolikšno je število iskalcev zaposlitev v kmetijstvu in koliko kmetijskih gospodarstev išče delavce?

DOGOVOR: Do dne 21. 4. 2020 do 20. ure je dežurna služba MKGP prejela interes za zaposlitev v kmetijstvu s strani 545 iskalcev sezonskega dela. Delavce za delo v kmetijstvu je potrebovalo 18 iskalcev delavcev.

VPRAŠANJE: Katera so najbolj pogosta kmečka dela, za katera se iščejo delavci?

ODGOVOR: Kmetijska gospodarstva potrebujejo delavce za delo na hmeljišču, na polju, v vinogradu, v oljčniku.

Izkazane so potrebe po delavcih za obiranje jagod, malin, saditev špargljev, delo v zeliščnem vrtu, druga vrtnarska dela itd. Seznam se dopolnjuje. 

VPRAŠANJE: Ali je sezonsko delo v kmetijstvu definirano v zakonodaji?

ODGOVOR: Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/0857/1290/12 – ZdZPVHVVR, 26/1432/1527/17 in 22/18) obravnava začasno ali občasno delo v kmetijstvu v členih 105a do 105e. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716

VPRAŠANJE: Ali se lahko za sezonsko delo v kmetijstvu prijavijo tudi osebe, ki so na čakanju in prejemajo 80% plače?

ODGOVOR: Predlagamo, da pred začetkom dela v kmetijstvu pridobite soglasje delodajalca.

VPRAŠANJE: Ali lahko oseba, ki je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje in prejema nadomestilo za čas brezposelnosti, opravlja sezonsko delo v kmetijstvu?

ODGOVOR: Predlagamo, da se obrnete na Zavod RS za zaposlovanje, kjer trenutno prejemate nadomestilo.

VPRAŠANJE: Ali je delo v kmetijstvu plačano in kolikšno je plačilo na uro? Ali se za delo sklene pogodba?

ODGOVOR: Začasno ali občasno delo v kmetijstvu se lahko opravlja na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, ki je pogodba civilnega prava in pomeni izjemo od prepovedi iz drugega odstavka 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US). Urna postavka izvajalca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16  evra bruto (od 18. 4 2020 dalje, objavljeno v UL RS št. 54/20). Višina najnižje urne bruto postavke se usklajuje z gibanjem plač (105.d člen Zakona o kmetijstvu, Uradni list RS, št. 45/0857/1290/12 – ZdZPVHVVR, 26/1432/1527/17 in 22/18http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716). Vrednost urne postavke ni omejena navzgor, prav tako MKGP ne vpliva na vrednost urne postavke, ki jo sporazumno določita med seboj naročnik (nosilec ali član kmetijskega gospodarstva) in izvajalec (fizična oseba, ki opravlja delo po pogodbi).

VPRAŠANJE: Zakaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poziva k vključevanju in zagotavljanju domače delovne sile pri nujno potrebnih opravilih na kmetijskih gospodarstvih in v kmetijskih podjetjih?

ODGOVOR: Epidemija COVID-19 in s tem povezano oteženo gibanje ljudi je na področju kmetijstva povzročilo težave glede tekočega zagotavljanja potrebne sezonske delovne sile kmetom in kmetijskim podjetjem pri kmetijskih opravilih. To obdobje je za kmetijstvo zelo pomembno, saj gre za pripravo in intenziven začetek del na poljih. Običajno so pomoč pri spomladanskih opravilih kot npr. nega drevja v sadovnjakih, urejanje infrastrukture za rast hmelja, obiranje špargljev in jagod… izvajali delavci iz tujine. Letos so izredne razmere, ki jih je sprožila razglasitev epidemije COVID-19, zelo otežile prihod delavcev iz tujine, saj so bili za njih vpeljani dodatni obvezni postopki kot npr. obvezna karantena ob prihodu v Slovenijo in testiranje na prisotnost virusa (Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 50/2020, 7. člen).

VPRAŠANJE: Kakšna je vloga MKGP pri iskanju delavcev, ki želijo opravljati delo na kmetiji v času krize zaradi COVID-19?

ODGOVOR: Ministrstvo je v projektu reševanja sezonskega dela v času epidemije COVID-19 v neformalni, a proaktivni vlogi posredovanja informacij tako širši javnosti kot posameznikom, ki izražajo interes za delo, ter na drugi strani delodajalcem oz. iskalcem delavcev. Ministrstvo je vzpostavilo komunikacijo s študentskimi servisi za pomoč študentom ter z Zavodom RS za zaposlovanje za aktivacijo brezposelnih oseb, s ciljem celostnega spodbujanja zagotavljanja sezonske delovne sile. Posebej je potrebno poudariti, da MKGP ne določa višine plačila, saj je to poslovni dogovor med delodajalcem in iskalcem zaposlitve. Poleg tega je minimalna urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu določena skladno z Zakonom o kmetijstvu. Ministrstvo tudi ne podpira dela na črno, zato morajo vsi iskalci zaposlitve ter delodajalci upoštevati vse usmeritve in predpise za legalno delo.

VPRAŠANJE: Kako naj postopa iskalec sezonske zaposlitve v kmetijstvu?

ODGOVOR: Vsi zainteresirani, ki bi želeli opravljati začasno ali občasno delo v kmetijstvu, sami vzpostavijo kontakt s kmetijami, ki iščejo delovno silo. Pred tem lahko osnovne informacije pridobijo na področnih enotah Zavoda RS za zaposlovanje, na Študentskih servisih ali na Dežurni službi MKGP.

Seznam ponudnikov dela v kmetijstvu, ki se sproti dopolnjuje, se nahaja na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Vse iskalce dela v kmetijstvu in kmetijska gospodarstva pozivamo, da se pred opravljanjem sezonskega dela dogovorijo o vseh pogodbenih pravicah in dolžnostih, ter sprejmejo ustrezne varnostne ukrepe. Dodatne informacije o oblikah zaposlitve oziroma najemu delovne sile na kmetiji najdete na povezavi …

VPRAŠANJE: Kaj je začasno in občasno delo v kmetijstvu (sezonsko delo)?

ODGOVOR: Na podlagi določb o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu, smejo kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo, za dela, za katera je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili, delavce zaposliti na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu.

Povezava …

VPRAŠANJE: V kateri delih Slovenije potrebujejo največ delavcev za sezonsko delo?

ODGOVOR: Ponudniki dela so iz cele Slovenije (Savinjska dolina, Koroška, Dolenjska, Ljubljana, Obala, Prekmurje itd.). Veliko je povpraševanja za delo v hmeljiščih v Savinjski dolini. Seznam ponudnikov se dopolnjuje.

VPRAŠANJE: Ali potrebujejo iskalci sezonske zaposlitve v kmetijstvu lasten prevoz za dostop do mesta opravljanja dela?

ODGOVOR: Dogovor glede prevoza je odvisen od iskalca zaposlitve in ponudnika dela. Podpiramo souporabo vozila ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov.

VPRAŠANJE: Ali se za sezonsko delo v kmetijstvu lahko prijavijo tudi študenti? Ali gre za težja kmečka dela, ali so dela primerna za ženske?

ODGOVOR: O vrsti in vsebini del se iskalec zaposlitve direktno dogovori s ponudnikom dela na kmetiji. Predlagamo, da si študentje delo uredijo preko Študentskega servisa oz. študentske napotnice za delo. Dela so različna, seveda so mnoga med njimi primerna tudi za ženske.

VPRAŠANJE: Ali bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovalo kontakte iskalcev zaposlitve najustreznejšim ponudnikom dela na kmetiji?

ODGOVOR: Iskalci dela sami kontaktirajo kmetije, ki so sporočile potrebe po delavcih. Seznami kmetij, ki iščejo delavce so objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo …

in na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje … 

VPRAŠANJE: Sem brez prevoza? Ali bo Ministrstvo za kmetijstvo organiziralo prevoz do kmetov, ki ponujajo delo?

IDGOVOR: Predlagamo, da iščete delo na kmetiji v bližini vašega doma oz. se glede prevoza dogovorite s ponudnikom sezonskega dela. MKGP ne načrtuje organiziranja prevoza slovenskih delavcev do kmetov.

VPRAŠANJE: Ali lahko opravljam sezonsko delo v drugi občini?

ODGOVOR: Da, opravljanje kmetijske dejavnosti (sezonskega dela na kmetiji) v drugi občini je dovoljeno.

VPRAŠANJE: Kako je s prenočevanjem na kmetiji, kjer opravljam sezonsko delo?

ODGOVOR: Vse podrobnosti, povezane z morebitno nastanitvijo delavcev, ki opravljajo sezonsko delo, urejate direktno s ponudnikom sezonskega dela. Pri tem je potrebno upoštevati vse veljavne varnostne ukrepe.

VPRAŠANJE: Kakšno je plačilo za sezonsko delo?

ODGOVOR: Glede plačila za sezonsko delo urejate direktno s ponudnikom sezonskega dela. V Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/0857/1290/12 – ZdZPVHVVR, 26/1432/1527/17 in 22/18), 105.d člen, je za plačilo začasno in občasno delo v kmetijstvu navedena najnižja bruto cena. V Uradnem listu RS št. 54/20 je objavljena Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu, ki za leto 2020 določa najnižjo urno postavko, ki znaša 5,16 evra bruto na uro. MKGP pri dogovoru o višji ceni postavke med kmetom (ponudnikom sezonskega dela) in iskalcem dela (brezposelnim, študentom, prijavljenim na Zavodu RS za zaposlovanje, osebi na čakanju) ne sodeluje, seveda pa podpiramo ustrezno plačilo za dobro opravljeno delo.

VPRAŠANJE: Kako je z upokojenci, ali za njihovo delo veljajo omejitve po Zakonu o urejanju trga dela?

ODGOVOR: Če upokojenec dela po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu (105a do e člen Zakona o kmetijstvu), se mu opravljene ure po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu ne štejejo med omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela upokojencev, ki ga opredeljuje Zakonu o urejanju trga dela (27.c člen). Torej fond ur, ki ga upokojenec opravi na kmetiji po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, se ne všteva v fond ur po začasnem ali občasnem delu upokojencev.

VPRAŠANJE: Kdo lahko sklepa  pogodbo o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu?

ODGOVOR: Lahko jo sklepajo vsi, ki želijo zaslužiti dodaten dohodek: brezposelni, iskalci zaposlitve, upokojenci, študentje, dijaki, zaposleni v svojem prostem času. Študenti lahko delajo po napotnici študentskega servisa ali po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.

VPRAŠANJE: Bistvene sestavine pogodbe in ali je potrebna overovitev

ODGOVOR: Oblika pogodbe ni predpisana, naj bi pa vsebovala bistvene sestavine:

  • Ime in priimek najemnika
  • Ime in priimek izvajalca
  • Čas opravljanja dela
  • Vrsto dela, ki ga bo opravljal
  • Dolžnosti naročnika in izvajalca
  • Kraj dela
  • Cena dela na uro v bruto znesku
  • Klavzula, da pogodba začne veljati z dnem podpisa
  • Kraj in datum pogodbe
  • Podpisa obeh strank

Sestavijo jo v (najmanj) 3 izvodih, enega prejme izvajalec del, drugega naročnik, tretjega pa ima za urejanje v zvezi z davki in prispevki. Overovitev pogodbe ni potrebna.

VPRAŠANJE: Kako izvajalec sezonskega dela potuje po Sloveniji, kako lahko prečka občinske meje glede na Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih?

Odgovor Generalne policijske postaje: Prehod možen, potrebuje pa eno  potrdilo delodajalca (mogoče podobno izjavo, kot naj jo imajo lastniki nepremičnin, ko odhajajo tja, da uredijo nujne zadeve; vzorec je objavljen skupaj z Odredno na internetu), če imajo pogodbo že sklenjeno naj imajo tudi to s seboj,  za primer, če jih ustavijo policija.

[posodobljeno 22.4.2020] POGOSTA VPRŠANJA IN ODGOVORI glede odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji

Na spletni strani MGRT lahko najdete še več odgovorov na zastavljena vprašanja.

V skladu z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/2020, 29/2020, 32/2020, 37/2020, 42/2020, 44/2020, 47/2020 in 53/2020, v nadaljnjem besedilu: Odlok) je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije, kot na primer nastanitvene storitve, gostinske storitve, velnes storitve, kinematografske storitve, kulturne storitve in storitve iger na srečo.

V skladu z odlokom so dovoljene le v 2. členu odloka navedene izjeme. To so: 

  • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
  • lekarne,
  • prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  • program vrt in kmetijstvo v prodajalnah,
  • kmetijske prodajalne,
  • bencinske servise,
  • banke,
  • pošto,
  • dostavne službe,
  • trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
  • druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja,
  • prodajalne s hrano za živali,
  • vrtnarije, drevesnice in cvetličarne,
  • gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
  • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno-inštalaterski material, tehnično blago ali pohištvo,
  • prodajalne do velikosti 400 mprodajnega prostora, z izjemo prodajaln v trgovskih centrih,
  • specializirane prodajalne za prodajo avtomobilov in koles,
  • kemične čistilnice in servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja tehničnega blaga,
  • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (na primer vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles),
  • storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ne prihaja do stikov s potrošniki (na primer vrtnarske storitve, krovska dela, fasaderska dela),
  • osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki,
  • frizerske in kozmetične salone,
  • športno-rekreativne storitve na prostem, v športnih objektih na prostem in na površinah za šport v naravi ob ohranjanju varne razdalje do drugih,
  • 24. salone za nego psov in mačk ter ostalih živali.

Tako odlok med drugim dovoljuje ponudbo in prodajo potrošnikom na daljavo (po spletu), kot ju ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, pri tem pa naj se zagotovi dostava blaga potrošniku na dom. Pri tem pa je treba dosledno upoštevati vsa priporočila za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.

V skladu z Odlokom je namen določila v preprečevanju stikov zaradi epidemije COVID-19, zaradi česar je določen delovni čas, ki bo omogočil daljši časovni interval opravljanja nakupov v prodajalnah in s tem zmanjšal koncentracijo kupcev.

Za prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, se določi obratovalni čas od vsaj 8.00 ure (lahko tudi prej) in najmanj do 18.00 ure. V času od 8. do 10. ure se mora vsem ranljivim skupinam, med katere se uvrščajo invalidi, upokojenci in nosečnice, omogočiti prednost tako pri nakupu kot tudi vstopu v trgovino. Ob nedeljah in dela prostih dnevih so zaprte vse prodajalne, razen bencinskih servisov in lekarn, ki lahko obratujejo.

Mikro in majhne družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, samostojni podjetniki posamezniki in zadruge, skladno z Zakonom o zadrugah lahko oblikujejo obratovalni čas v skladu s svojo poslovno odločitvijo.