Na poziv za delo na kmetijah že preko 450 prijav

Na poziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k pomoči kmetom in kmetijskim gospodarstvom pri sezonskih opravilih je odziv zelo dober. Od petka 10. marca do danes je interes za delo pokazalo skoraj 450 ljudi, med njimi študentje, delavci na čakanju, brezposelni, upokojenci, družine, samozaposleni ter zaposleni, ki bi želeli pomagati. Med iskalci prevladujejo poleg hmeljarjev iz Savinjske doline tudi pridelovalci jagodičja iz Posavja, vrtnarji in pridelovalci zelenjave iz različnih območij.

Kriza, ki jo je povzročila epidemija COVID-19 žal vpliva tudi na vsakoletno prakso pri najemanju tuje delovne sile za pomoč pri nekaterih sezonskih opravilih. Zato je ministrstvo pozvalo ljudi v Sloveniji, da priskočijo na pomoč kmetom in kmetijskim gospodarstvom. Poziv ljudem je ena od rešitev v teh časih, ki bo lahko rešila marsikakšen izpad pridelka. Trenutne povratne informacije govorijo, da je veliko ljudi pripravljenih priskočiti na pomoč. Do danes se je javilo skoraj 450 iskalcev zaposlitve, delo pa išče 22 kmetij oz. kmetijskih podjetij.

– Seznam iskalcev zaposlitve …

Velik interes za pomoč na kmetijah v nekaj dneh je dokaz, da so Slovenci pripravljeni pomagati, tudi brezplačno, bodisi ker to želijo početi in imajo čas, bodisi ker nimajo dela, bodisi za plačilo. Zato ni potrebe, da bi v tem času dajali prednost tuji delovni sili, pred domačo, ki želi in je pripravljena pomagati na kmetijah. Prav tako verjamemo, da so Slovenci zelo pridni in delavni tudi pri kmetijskih opravilih in zavračamo očitke nekaterih, da teh del ne bodo zmogli delati domači delavci.

Ministrstvo je v projektu spodbujanja iskanja pomoči kmetom v vlogi posredovanja informacij tako širši javnosti, kot posameznikom, ki izražajo interes za delo ter na drugi strani delodajalcem oz. iskalcem delavcev. Marsikdo, ki se je javil na poziv, je pripravljen priti pomagati in delati na kmetijo tudi brezplačno. Vendar MKGP ni pristojno za določanje višine plačila za opravljanje dela, saj je to dogovor med delodajalcev (kmetom/ kmetijskim podjetjem) in na drugi strani iskalcem zaposlitve. Zakon o kmetijstvu, ki ga je sprejel Državni zbor RS, pa določa zakonski minimum plačila za delo pri sezonskih opravilih.

Zakon določa, da se višina najnižje bruto urne postavke usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje januar do december preteklega leta, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem. Vendar zakonski minimum navzgor ni omejen.

Glede vprašanj, ki se nanašajo na napotitev delavca s strani Zavoda za zaposlovanje, pa želimo pojasniti, da 76. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 pravi, da ne glede na 105.c člen ZKme-1 lahko izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu do konca leta 2020 opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni, ter da delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo zaradi epidemije, lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1. Besedilo Zakona torej ne zahteva, ampak le omogoča, da izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni ter da Zavod lahko delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo zaradi epidemije napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.

Hvala vsem, ki ste pripravljeni pomagati slovenskemu kmetu!

Kontakti nujnega klicnega centra MKGP: